PROJEKTI V TIBETU

Regija Kharnang je eno od najbolj oddaljenih ruralnih področij vzhodnega Tibeta. Najbližje mesto je oddaljeno okoli 80 km, in področje naseljujejo nomadska plemena. Čeprav smo na pragu 21. stoletja, je ta visoka planota ostala nerazvita in življenje je enako že stoletja. Napredek in razvoj v ostalem svetu sta zanje neznana.

Skupnost izjemno spoštuje in časti samostan, ki se nahaja med griči dve do tri ure hoje od taborišča (šotori so izdelani iz jakove volne), ki se sezonsko premika odvisno od tega, koliko rastlinja je na voljo za njihove domače živali. Samostan ima zelo pomembno in konstruktivno vlogo v družbenem in duhovnem razvoju. Prebivalstvo se izobražuje skozi samostansko šolanje. Večina ostalih prebivalcev je nepismenih, čeprav sta njihova predanost in blagost izjemni.

Med letoma 1996 in 2000 so ljudje iz etnične tibetanske nomadske regije preživeli nekaj najhujših snežnih viharjev in suš v novejši zgodovini. To je uničilo veliko okolja in živine, na čemer temelji preživetje teh nomadov. Mnogi pastirji so izgubili do 90% svojih jakov in ovac, tako da so s svojimi družinami ostali brez sredstev. Letni dohodek je samo okoli 31 evrov na osebo.

S pismenostjo, ki je samo okoli 10%, imajo ti ljudje malo možnosti za pridobitev alternativnih virov preživljanja. Za mnoge je hrana nedosegljiva. Za družine je možnost, da bi svoje otroke poslali v šolo, skoraj nič.

Zaradi omenjenih resničnih težav, s katerimi se soočajo prebivalci te regije, se je vodstvo samostana odločilo začeti nekaj projektov, da bi pomagali skupnosti na področju Kharnang. Po posvetovanju na licu mesta se je Amchi odločil, da bo sodeloval v nekaterih od njih, kjer bi naše izkušnje in stiki lahko bili koristni.

Inštitut za višje budistične študije

Inštitut za poučevanje in izobraževbanje je izjemno pomemben za razvoj in obogatitev znanja in razumevanja, saj naj bi menihom omogočil študij budistične filozofije, dialektične študije, tibetanščino in literaturo.
Ta projekt vključuje gradnjo petih učilnic, knjižnice, in prostorov za osebje, poleg tega pa še stalno financiranje za mesečno preživetje 150 menihov študentov. Načrtovani stroški gradnje so okoli 14 000 evrov. Načrt je zasnovan na predpostavki, da ima samostan svojega lastnega pogodbenega partnerja in bodo stroški zato mnogo nižji od tržne cene.

Projekt dispanzerja

Zdravje je bilo vedno velika skrb razvoja skupnosti. To je temeljna zahteva, ne samo kot izpolnitev človeških hotenj, temveč vsem ljudem zagotavlja boljšo kakovost življenja. Boljše in bolj zdravo življenje bi lahko veliko prispevalo k razvoju skupnosti.
Ker v regiji ni niti ene klinike, morajo ti nomadi potovati okoli 80 km celo za prvo pomoč. V večini nujnih primerov imajo pacienti komaj možnost preživeti. Imajo veliko zaupanje v naravo, in večinoma si skušajo pomagati z rastlinami in zdravilstvom. Možnost ozdravitve je zelo majhna, in veliko jih podleže. Z ozirom na te temeljne probleme je potrebno osnovati diagnostično sobo, prostore za paciente, laboratorij, stanovanje za zdravnika in prostore za osebje dispanzerja. V celoti je nujno potrebnih 16 sob. Poleg tega je bistven rešilni avto, ki bi težke bolnike odpeljal v velike bolnišnice v mestu, ki je zaradi narave terena oddaljeno 2-3 ure. Dispanzer potrebuje tudi stalnega zdravnika in dve sestri in donacije za zdravila.

Dom za ostarele

Največji problem v regiji Kharnang so stari ljudje, katerih največja želja je, da bi živeli blizu samostana. Nomadska plemena morajo pogosto seliti svoj bazni tabor odvisno od rastlinja, ki je na voljo za domače živali. Ker se stari ljudje ne morejo fizično seliti z ostalimi družinskimi člani, se zatekajo v samostan, ki nekaterim med njimi daje hrano.

Več kot 50 starih ljudi, ki skrbijo zase, živi blizu samostana v zelo slabih pogojih. Če bi imeli zanje dom za ostarele, bi to resnično rešilo velik problem.

Da bi izboljšali njihove življenjske razmere, je v regiji Kharnang bistveno načrtovanje doma za ostarele. Projekt v prvi fazi zahteva gradnjo 16 sob za nastanitev skupaj s kuhinjo, shrambo, nekaj stranišči in velikim generatorjem. Poleg tega je potreben sklad za mesečno preživetje okoli 16 evrov na mesec za približno 50 starih ljudi. Ta projekt bi stal okoli 46 000 evrov, kar je možno samo z vaši prijazno in velikodušno pomočjo.

Sklep

Problemi, s katerimi se srečujejo ljudje iz regije Kharnang, so do danes nerešeni, ker se nobena uradna administracija ni zavzela za razvijanje projektov v tej regiji. Skupnost se za vsak večji problem obrne na samostan. Samostan se ukvarja z vsemi največjimi problemi, a zaradi pomanjkanja zadostne finančne osnove njihovih problemov nismo mogli rešiti v celoti. Kot duhovni vodja samostana ima Jamyang Rinpoche odgovornost, da poskrbi za njihove temeljne probleme, in iskreno se trudi za to, da bi zastavil projekte, ki bi izboljšali razmere in omogočili primerne pogoje za preživetje lokalne skupnosti.

"Zato prosim vse velikodušne in dobrosrčne ljudi, da prispevate in razširite svojo podporo in nam pomagate navedene projekte spraviti v resničnost."
Sarva Mangalam & Tashi Delek."

Yangtrul Rinpoche, Vodja projekta